|
Pričel se lov je na srnjaka,
Pripravi puško lovec Jaka,
da zjutraj zgodaj se odpravi,
da sreča z njim se v naravi.
Opazil ga je prejšnji dan,
ko z gozda stopal je na plan.
Postaven bil je in močan,
ne vidiš takega vsak dan.
Ponosno nosil je roge na glavi,
ti moj boš zjutraj, Jaka pravi.
Domov odpravi se vesel,
naslednji dan trofejo bo imel.
V torbo je naboje spravil,
da ne bi zjutraj jih pozabil,
odpravil se je zgodaj spat,
zarana treba bo vstat.
Ko zjutraj stopi on iz hiše,
potne srage si obriše.
Ponoči imel je hude sanje
in še danes misli nanje.
|
Ponosno stopa v lovišče
in ves napet srnjaka išče,
v mislih mu je plemenjak,
ta rogati korenjak.
Opazi lovec ga na jasi,
približa se mu prav počasi.
Počasi stopa mu korak,
da ne opazi ga srnjak.
Približal se je robu jase,
tam, kjer žival se mirno pase.
Pripravi puško in nameri,
srce njegovo se vznemiri.
Povesi puško in si pravi,
saj lepši si, če si v naravi,
saj lepši si v naravi živ,
kot da bi steno mi krasil.
Domov odpravi se veselo,
ker zrno ni življenja vzelo.
Uživaj v življenju plemenjak,
ti rogati korenjak. |
